Ali obstaja povezava med zgodnjim učenjem glasbe in učenjem jezikov?
Ljudje smo glasbo začeli ustvarjati pred približno pol 500.000 leti, govor in jezik pa sta se začela razvijati kakih 300.000 let kasneje. Evolucijski dokazi kažejo, da se je govor razvil iz glasbenih veščin. To pojasni tudi dejstvo, zakaj se v naših možganih prekrivajo glasbene in jezikovne nevronske mreže in zakaj posledično učenje glasbe igra pomembno vlogo pri učenju jezikov.
Vržimo oko na naš podmladek. Številne raziskave so pokazale, da je glasbeni trening otrok edina preizkušena metoda za povečanje otrokovega celostnega intelektualnega, jezikovnega in čustvenega razvoja. Le ena ura glasbene vadbe dnevno je dovolj, da se otrokove jezikovne sposobnosti bistveno izboljšajo, prav tako pa se s tem povečuje tudi inteligenčni količnik (IQ). Glasba je lahko v veliko pomoč pri učenju jezikov, njene koristi pa segajo daleč onkraj pomnjenja besedišča. Ko otroci začnejo z učenjem glasbe pred sedmim letom, imajo bogatejši besedni zaklad in boljše zavedanje slovničnih struktur.
Učenje glasbe pripomore k učenju tako maternega kot tudi tujih jezikov. Do sedmega leta so možgani v občutljivi razvojni fazi, učenje glasbe v tem obdobju veliko doprinese k zaznavanju komaj opaznih razlik med zvoki in tako bistveno pripomore pri učenju jezikov. Ta sposobnost se ohranja tudi kasneje v odraslem obdobju. Ugotovljeno je bilo da odrasli, ki so se v otroštvu glasbeno izobraževali, ohranijo zmožnost hitrejšega in učinkovitejšega učenja tujih jezikov v primerjavi s tistimi, ki so bili v otroštvu prikrajšani za obiskovanje glasbene šole.
Koristi so več kot očitne ne samo za tiste med nami, ki smo se morali naučiti zapletenih maternih jezikov, kot je na primer slovenščina. To lahko preverite pri kateremkoli tujcu, ki se uči slovensko. Jeziki kot so kitajščina, ruščina, arabščina, francoščina ali španščina predstavljajo koristi tako z ekonomskega kot tudi kulturnega vidika. Najboljši način, da se vaš otrok nauči teh jezikov je, da se nauči tistega, ki je presega vse ostale: jezik glasbe.
Ken Stringfellow, ameriški pevec in kantavtor, znan po svojem delu Posies in REM, služi kot primer vpliva glasbe na učenje jezikov. Gospod se je v svojih tridesetih poročil s Francozinjo in se brez predhodnega znanja naučil francosko. Ker se z glasbo ukvarja že od majhnih nog, ima bistveno povečano možgansko zmogljivost za učenje tujih jezikov tudi v odrasli dobi.
Ste morda že slišali za ‘Mozart efekt’? V 90-ih letih prejšnjega stoletja je skupina znanstevnikov prišla do ugotovitve, da lahko določeni toni izboljšajo možganske amplitude za učenje, reševanje problemov ter kreativnost. Udeleženi v raziskavi so pred reševanjem IQ testov poslušali Mozatrovo Sonato. Rezultati te skupine so bili v povprečju 8-9 točk boljši v primerjavo s kontrolno skupino. Preden se začnete sekirati, zakaj kot otrok niste obiskovali glasbene šole, naj vas potolažimo, saj lahko že preprosto poslušanje Mozarta izboljša kognitivne sposobnosti, kar pozitivno vpliva tudi na učenje jezika.
Z malo glasbe, veliko ljubezni in prosto igro možgani skrbijo za lasten razvoj.
Avtorica: Lea Podkrajšek
O avtorici:
Učiteljica angleškega jezika, ki ima dolgoletne izkušnje s poučevanjem angleščine tako na številnih podjetjih kot tudi z vodenjem splošnih tečajev ter pripravami na mednarodne izpite. Svoje ure rada popestri z različnimi pristopi k poučevanju na način, da tečajnikom nikoli ni dolgčas. Je tudi goreča zagovornica učenja ob glasbi, tako da v ozadju njenih učnih ur skoraj nikoli ne manjka kakšna sonata ali venček komadov za boljše počutje in hitrejše pomnjenje. Tečajniki se pri Lei ogromno naučijo in se hkrati zabavajo. Lea obožuje vožnjo s kolesom in pohan sir.